EM kmetijstvo-varstvo okolja
EM-Eektivni mikroorganizmi v kmetijstvu in varstvu okolja
(Prof. Teruo Higa/ prevod iz japonščine: H. von Hasselbach – izgube energije in pridobivanje energije v kmetijstvu)
Na vprašanje, kakšne bakterije so to, ki vse to povzročajo, kar nudi tehnologija EM (efektibnih mikroorganizmov) je tu napisano dopolnilo, ki na sistematičen način razloži, zakaj je možno tako močno povečanje pridelka.
Novo razumevanje dinamično-mikrobiološkega ravnotežja razlaga, zakaj biološkemu kmetijstvu doslej ni uspelo opazno dvigniti količine pridelkov: niso upoštevali enostavnega osnovnega zakona o ohranjanju energije, ki po drugi strani sproža vprašanje:
Kje se je energija izgubila?
Z učinkovitimi efektivni mikroorganizmi EM(v nadalnem besedilu izvirno EM, kar pomeni efektivni mikroorganizmi) stabilizirano kmetijstvo je odprt sistem, ki ne črpa le iz vidnega svetlobnega spektra, temveč izkorišča tudi nevidno ultravijolično in infrardečo svetlobo in v kroženju žive snovi ni omejen le na razgradnjo že zraslega, ki se ohranja v humusu, temveč količinsko in kakovostno to maso povečuje, ko je pri EM, graditeljev več kot pomočnikov razgradnje. Ne le rastline, temveč tudi živa bitja v tleh črpajo iz odsevov sonca, iz zraka (dušik) in iz mineralne zakladnice tal, ki bi bila brez njih tudi nedostopna.
Vir vsega življenja je sončna energija – ne le v njegovem vidnem območju.
EM ne razlikujemo le po ustaljenem razvrščanju, temveč na osnovi njihove vloge v dejanskem kroženju snovi. Sončna energija ustvarja življenje samo na rodovitnem substratu (tla itd). Ta nastaja s stalnim vračanjem živih snovi z mikrobiološkim razkrojem.
Ta teče po dveh poteh:
– z izgorevanjem (oksidirajočim dihanjem)
– z anaerobno presnovo prek procesov vrenja (fermentacije)
– z izgorevanjem (oksidirajočim dihanjem)
– z anaerobno presnovo prek procesov vrenja (fermentacije)
Važnejša od razgradnje organskih snovi pa je pomoč, ki jo rastlinam nudijo drobnoživke pri pretvorbi in gradnji višjih organskih snovi iz razgradnih produktov.
Oksidirajoče dihanje po dveh poteh: s pomočjo:
– aerobnih bakterij sinteze
– aerobnih bakterij dialize.
– aerobnih bakterij sinteze
– aerobnih bakterij dialize.
Presnova z vrenjem teče prav tako po dveh poteh:
– encimatsko delujoče koristne kvasovke vrenja
– škodljive, gnitje povzročujoče kvasovke vrenja
– encimatsko delujoče koristne kvasovke vrenja
– škodljive, gnitje povzročujoče kvasovke vrenja
Aerobne bakterije sinteze potrebujejo dotok sončne energije od zunaj. Sprožijo sintezo dušika iz zraka, tvorijo aminske kisline, sladkorje, organske kisline in omogočajo rastlinam dostopno topnost anorganskih snovi. Med sekundarno presnovo nastajajo potem snovi, ki preprečujejo gnitje, vitamini, učinkovine in katalizatorji, kot so hormoni in encimi in vse vrste fiziološke oživljajočih učinkovin. Vse, kar nastane na tej poti aerobne sinteze, absorbira rastlinski svet.
Oksidirajoče aktivne bakterije dialize ustvarjajo ogljikov dioksid in toploto. To omogoča topnost anorganskih snovi. Tudi te rastline absorbirajo. Ti dihalno aktivni procesi razgradnje pomenijo tudi količinsko zmanjšano razgrajeno snov, tako da le približno 20 odstotkov tako razgrajenih snovi ponovno vstopi v življenjski krog rastlin, medtem ko snovi, ki jih ustvarjajo bakterije sinteze, nudijo rastlinam količinsko med 80 in 100 odstotkov snovi za obnovo rastlinske mase. Skrbijo za oviranje vseh dogajanj, ki zavirajo življenje.
Encimatsko učinkovite anaerobne kvasovke vrelne presnove tvorijo aminokisline, alkohole, sladkorje, sadne kisline in estre ter sprožijo rastlinam dostopno topljivost anorganskih hranilnih snovi.
V sekundarni presnovi nastajajo snovi, ki preprečujejo gnitje; vitamini, učinkovine in katalizatorji, kot so hormoni in encimi in vse vrste fiziološko poživljajočih učinkovin.
Škodljive gnitje povzročujoče kvasovke vrenja generirajo amoniak, vse vrste ogljikohidratov, žveplov vodik ,metan in druge vrste škodljivih reducirajoče delujočih snovi.
V sekundarni presnovi nastajajo snovi, ki ovirajo škodljive snovi, ki ovirajo encime.
Razen tega z njimi pretvorijo anorganske hranilne snovi v težje topne oblike. Procesi dihanja rastlin so ogroženi.
Iz okvirja padejo anaerobne bakterije sinteze. Te potrebujejo prav tako aerobne bakterije sinteze s pomočjo sonca dotok energije od zunaj. Sprožijo sintezo dušika iz zraka in omogočajo nastanek poleg vseh vrst redoks snovi še sladkorjev, aminokislin in organskih kislin. Anorganske snovi napravijo rastlinam lahko dostopno topne. Kot anaerobne bakterije sinteze omogočajo v sekundarni presnovi nastanek snovi, ki preprečuje gnitje, vitamine, učinkovine in katalizatorje kot so hormoni in encimi in vse vrste fiziološko poživljajočih učinkovin.
Skupaj z bakterijami anaerobnega razkroja tvorijo skupino, ki ustvari več organske mase, kot jo je porabila z razgradnjo odmrlih rastlinskih ostankov in jo vrača nazaj rastlinam. So torej dejansko produktivna skupina drobnoživk, ki skrbijo za to, da masa organskih snovi narašča in so tla vse bolj humozna. Prirast je med 150 in 200 odstotki.
Toliko za razumevanje nalog in pomena sveta nevidnih drobnoživk, ki po raznoterosti in količini prekašajo vidni svet. Kar od živega sveta vidimo, je vrh »ledene gore«, tako kot besede, ki jih povemo, niso nič v primerjavi z jezikovnim bogastvom, ki ga imamo.
Efektivni mikroorganizmi načeloma sprožijo troje:
– gnitje
– vrenje (fermentacijo) in
– sintezo
V življenju tal sta pomembna predvsem razkroj in obnova (sinteza), pri čemer je lahko oboje s kisikom ali samo brez njega.
Razkroj je možen z oksidacijo s pomočjo aktivnega dihanja ali z vrenjem in to spet encimatsko s kvasovkami ali z gnitjem. Sinteza teče bodisi prek asimilacije dušika ali prek asimilacije ogljika.
Pogosto pa ne razlikujemo pravilno med vrenjem, trohnenjem in gnitjem in mečemo vse v en lonec. Tako lahko pogosto slišimo, da nastaja kompost z naravnim vrenjem ne da bi ločili med trohnenjem in gnitjem.
Sedaj pa je postalo jasno, da gnitje nekoč žive snovi uničuje s tvorbo plina in vročine (glej pridobivanje bioplina). Povzroča nastanek živalim in rastlinam škodljivih vmesnih metabolitov in snovi, ki ovirajo encime in hitro mineralizira nekdaj živo, torej uniči dosežek živega. Precej časa traja, da preide ogrevajoče se gnitje v mineralizirajoče trohnenje, ki ni več sovražno rasti, temveč nevtralno, kar na koncu hvalimo kot »dobro prst«, čeprav se čudimo, da od tam ni nobenega impulza rasti.
Encimatski proces vrenja pa nasprotno pelje do zelo majhnih izgub energije in porabi le približno 5 odstotkov energije, ki je potrebna za oksidativni razkroj, da bi v kratkem času za rastline nedostopne (netopne, presnovi kljubujoče) organske snovi napravil prebavljive in s tem spet vključil v življenjski krog.
Procesi sinteze tečejo v tleh na osnovi produktov razkroja in jemljejo od zunaj:
– energijo v obliki dušika iz zraka in prek
– fotosinteze – svetlobno ustvarjanje narave – od sonca
– energijo v obliki dušika iz zraka in prek
– fotosinteze – svetlobno ustvarjanje narave – od sonca
Procesi fotosinteze tečejo na široki osnovi kot pri planktonu alg in pri zelenih algah aerobno v popolnejši fotosintezi ali kot pri mikrobih, ki imajo sposobnost fotosinteze tudi anaerobno v nepopolni fotosintezi v različnih odtenkih. Sinteza dušika teče prek aerobnega azotobakterja in prek rizobijev, bakterij v bradavičkah korenin, prek planktona in še po marsikateri drugi mikrobiološki poti.
Godnost tal je določena z medsebojnim odnosom bakterij gnitja, encimatskega vretja in bakterij sinteze, ki se v tleh razvijajo druga ob drugi z ozirom na to, katera od njih se prebije oziroma prevzame vodstvo.
Rast rastlin zahteva v energetskem smislu sprejemanje elektronov. Ustrezno temu se pri razgradnji rastlinskih snovi oddajajo elektroni. Ta proces posredujejo joni vodika. Če se ti povežejo s kisikom, dobimo enostavno vodo in ni problema. Žveplov vodik, ogljikovodiki in druge snovi gnitja neprijetnega vonja (redox aktivni, ki lahko oksidirajo) pa so vzrok mnogih škodljivih procesov.
Če pa tla sprejemajo dosti vodikovih jonov, ker so prevzele vodstvo bakterije, ki lahko delujejo fotosintetsko in druge bakterije sinteze, se spremenijo gnilobne snovi v sladkorje in humozna živica pelje v bujno rast rastlin.
Samo na tej osnovi lahko razumemo, kako je mogoče, da daje pridelovanje riža na Japonskem pri modernem agrokemijskem kmetijstvu v povprečju pridelek okoli 27 stotov na oral, v izjemnih primerih vrhunsko vrednost 45 stotov, medtem ko tehnologija na osnovi EM v kratkem času doseže povprečno vrednost 45 stotov po jutru in tudi vrhunskih 81 stotov na oral ni redkost. Mikrobiološko vodeno hitro preperevanje s pomočjo anaerobnih bakterij, ki med drugim večajo rast mase in razpolagajo s posebnostjo fotosinteze, lahko v odprtem sistemu od zunaj uvažajo energijo primerljivo z ero praprotnih pragozdov, ki se jim moramo zahvaliti za naše današnje fosilne energijske rezerve.