Več o EM

Kaj so efektivni mikroorganizmi (EM)

Profesor Higa iz fakultete za kmetijstvo na Univerzi Ryukyu, Okinawa, Japonska, je v dvajsetih letih razvil mešanico mikroorganizmov, ki so nam čudovito pomagali na različnih področjih v življenju. To mešanico efektivnih mikroorganizmov imenujemo EM in je sestavljena iz različnih vrst mikroorganizmov, ki so jih nabrali v naravi in jih gojili na svojstven način.

Nekatere mikroorganizme v medicini in prehrambeni industriji že dolgo poznajo in so izredno koristni za človeka, živali, zemljo in vodo. Seveda EM efektivni mikroorganizmi niso bili gensko spremenjeni. Popolno neškodljivost in varnost EM mikroorganizmov se v različnih raziskavah na Japonskem in povsod po svetu vedno znova dokazuje.

KATERI SO NAJVAŽNEJŠI MIKROORGANIZMI V EM?

To so bakterije mlečnokislinskega vrenja, kvasovke, fotosintetske bakterije, aktinomiceti in encimatsko aktivne glive. Vsi ti mikroorganizmi so že davno vključeni v medicino in živilsko tehnologijo in so za človeka, žival, rastlino, tla in vodo zelo koristne. Mikroorganizmi EM niso gensko tehnološko obdelani.

KAKO DELUJEJO EFEKTIVNI MIKROORGANIZMI (EM)?

Delovanje EM temelji na dveh pomembnih načelih:
• NAČELO DOMINANCE (PREVLADOVANJA)

• NAČELO VRENJA (FERMENTACIJE)
Na splošno ločimo 3 vrste drobnoživk:
• drobnoživke razgradnje (destrukcije)
• drobnoživke priložnosti (oportunosti)
• drobnoživke gradnje (sinteze)

NAČELO DOMINANCE

Drobnoživke priložnosti so največja skupina. Sledijo skupini, ki v nekem sistemu prevladuje. Če torej postanejo drobnoživke razgradnje prevladujoče, bodo priložnostne drobnoživke tem procesom sledile in nastane klima, kjer prevladuje razgradnja. Če začno prevladovati drobnoživke gradnje, bodo drobnoživke priložnosti sledile procesu gradnje in nastane klima, kjer prevladuje gradnja. Katera vrsta drobnoživk bo prevladala je odvisno od okolja, v katerem živijo. V današnjem kmetijstvu zaradi prekomerne uporabe umetnih gnojil, gnijoče gnojevke in kemičnih pesticidov nastaja okolje, kjer prevladujejo drobnoživke razgradnje in se tako lažje razvijejo različne bolezni.

NAČELO VRENJA

Povsod najdemo različne mikrobiološke procese. Tako se različni odpadki razgrajujejo in večinoma spet porabijo za koristne snovi. Ti procesi pa lahko potekajo v različnih razmerah okolja (odvisno od tega, katere drobnoživke prevladujejo, kakšna je hrana, temperatura itd.) in tako potekata razgradnja ali gradnja na drug način. S tem se proizvajajo različne snovi in se izgublja velika količina energije. Snovi, ki pri tem nastajajo, se lahko v svoji hranilni vrednosti razlikujejo. Kateri proces bo potekal, je lahko pomembno za tla in rastlino.
Lahko ločimo med oksidativnimi (aerobnimi) in vrelnimi (anaerobnimi) procesi razgradnje. Pri vrelnih procesih lahko ločimo še med koristnim vrenjem (zorenje) in škodljivimi (gnitje). Važno je pripomniti, da lahko ti procesi tečejo istočasno.
Oksidacija – Koristna fermentacija – Škodljiva Fermentacija – Pregrevanje,CO2 – Zorenje/Trohnenje – Gnitje

OKSIDACIJA

Oksidacija je proces, pri katerem določene drobnoživke razgradijo organske molekule aerobno. Pri tem nastajajo topne anorganske hranilne snovi, ki jih lahko rastline neposredno izkoristijo. Razen tega nastaneta CO2 in veliko toplote. Med tem postopkom gre veliko toplote v izgubo.

ŠKODLJIVA FERMENTACIJA ALI GNITJE

Gnitje je proces, pri katerem določene drobnoživke razgradijo beljakovine anaerobno, pri čemer nastajajo po gnilobi zaudarjajoči in nepopolno razgrajeni presnovni proizvodi, ki so večinoma strupeni za rastlino in žival (amonijak, indoli, skatoli, merkaptani, vodikovi sulfidi, metan). Dalje se ti proizvodi pretvorijo v druge škodljive in razmeroma netopne anorganske snovi. Če pa so prisotne fotosintetske drobnoživke, lahko te v anaerobnih razmerah te proizvode gnitja izkoristijo, da dobimo dragocene snovi. Tako se lahko spremeni proces gnitja v proces zorenja.

KORISTNA FERMENTACIJA ALI ZORENJE/TROHNENJE

Zorenje je aerobno anaerobni proces mikroorganizmov ki so sposobni živeti in delati v simbiozi , pri katerem določene drobnoživke lahko razgradijo kompleksne organske molekule v enostavne organske in anorganske snovi, ki jih lahko rastlina neposredno izkoristi. Istočasno se proizvajajo s pomočjo teh drobnoživk proizvodi razgradnje, kot so antibiotiki, hormoni, vitamini, encimi (fermenti), antioksidanti itd., ki jih prav tako lahko izkoristijo rastline. Te snovi lahko stimulirajo rast rastlin in povečajo naravno odpornost tal, rastlin in živali in tako zavirajo bolezni. Antioksidanti lahko skrbijo za to, da pride do manj oksidacije, s čemer stimulira proces fermentacije. Fermentacija proizvaja manj energije, kar pomeni, da ostane več energije v proizvodu in gre torej manj energije v izgubo.zaradi simbioze se v procesu zadržijo vsi markaptanski plini in metan kar v kompostih pomeni to ga ga ne rabimo več pogosto obračati in kompostne mase ne rabijo dodatnega umetnega prezračevanja ker le to ustvarjajo mikroorganizmi ki delujejo v simbiozi. Proces zorenja nastopi med drugim pri pripravi kislega zelja. Presno zelje ima manjšo hranilno vrednost kot dozorelo kislo zelje.

Povzetek

EM vpliva na mikrobiološko okolje, da prevladajo graditeljske drobnoživke. Tako nastane okolje, v katerem imajo drobnoživke s pomočjo fermentacije pozitivno vlogo glede na rast rastlin, kakovost in rodovitnost tal. Stimulirajo fermentacijsko razgradnjo in gnitje izgine. Tako gre manj energije v izgubo. Tla, kjer prevladujejo graditeljske drobnoživke, lahko nudijo optimalni nivo prirasta, zavirajo bolezni in omogočajo pridelke višje kakovosti.
Nekatere mikroorganizme v medicini in prehrambeni industriji že dolgo poznajo in so izredno koristni za človeka, živali, zemljo in vodo. Seveda EM efektivni mikroorganizmi niso bili gensko spremenjeni. Popolno neškodljivost in varnost EM mikroorganizmov se v različnih raziskavah na Japonskem in povsod po svetu vedno znova dokazuje.